Grega Repovž

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Uvodnik / Trmaste grče

Nekatere razprave so v Sloveniji tako naporne. A naporne niso same po sebi, ampak ker tako pogosto nad dejstvi in razpravo prevladajo neka trda, grčasta prepričanja. Prepričanja, ki nimajo nič ne z dejstvi ne z dejanskim stanjem, gre bolj za neko prav zagamano veselje v vztrajanju, da se nekaj ne da oziroma da je vse, za kar so potrebne spremembe, neumno. In tako ni le med nami, sleherniki.

Jaki tok, šibka država

Peter Kumer je ustanovitelj enega mlajših slovenskih elektroenergetskih podjetij, mariborskega Enerteca, ki je v zadnjih letih, zlasti po letu 2021, doživelo izjemno rast zaradi eksplozije gradenj sončnih elektrarn. Prihodki podjetja so se od leta 2019, ko so znašali 2,5 milijona evrov, lani povzpeli na 16 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili 856 tisoč evrov dobička. Njegova ekipa, ki šteje med 30 in 40 zaposlenih, je lani postavila kar 500 manjših in 50 večjih sončnih elektrarn, letos pa nameravajo dokončati še dodatnih 350 do 400 projektov, načrtovanih že lani. Vendar pa bo jeseni njihovo delo zastalo. »Za prihodnost ni nobenega povpraševanja, nobenih naročil. Zelo, zelo slabo je,« je pojasnil Kumer. »Iščemo rešitve, že smo začeli z odpuščanji in verjetno bodo potrebni novi ukrepi, a tako nenadnega upada preprosto ni mogoče nadomestiti z drugimi posli ali prilagoditvami.« Podobne težave imajo tudi druga podjetja iz te branže. Nina Hojnik, predsednica Združenja slovenske fotovoltaike, opozarja celo na »paniko« med njihovimi člani.

»Nekateri raziskovalci se sprašujejo, ali ni zasnova družabnih omrežij katalizator fašizma. Ali mehanika všečkanja res nagrajuje in promovira zgražanje ter ekstremna stališča, ki vodijo v nasilje?«

Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.

O čem govorijo premožni?

V ljubljanskem Hotelu Slon so prejšnji torek podjetniki Igor Akrapovič (skupina Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft) in Radko Luzar (L-Tek) predstavili Pobudo JEK 2 in z njo naznanili interes »gospodarstva«, da se aktivno vključi v »načrtovanje, nadzor in vlaganje« v gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Podjetja bi pri investiciji v JEK 2 – ta je brez upoštevanja stroškov financiranja ocenjena na 9,3 do 15,3 milijarde evrov – prispevala 15 do 20 odstotkov. »To so ocene, vse bo seveda odvisno od pogojev vstopa,« je dejal Knez. Ob tem je kot zgled navedel finski model Mankala, s katerim podjetja sofinancirajo elektrarne in iz njih nato dobivajo elektriko po stroškovni ceni. Je ta finski model prenosljiv na JEK 2 in kako verodostojno se je pri njem sklicevati na nizko stroškovno ceno, ki jo dosega obstoječa krška nuklearka?

Človek za vse sisteme

Septembra je ministrstvo za izobraževanje objavilo ugotovitve iz publikacije Education at a Glance, mednarodnega zbornika o stanju in učinkih izobraževanja po državah, ki je nastal pod pokroviteljstvom OECD. Ugotovitve na prvi pogled niso nič posebnega, govorijo o tem, da se družbena neenakost kaže že v predšolskem obdobju, da so dekleta in ženske pri izobraževanju praviloma uspešnejše od fantov in moških, na trgu dela pa je ravno obratno, in da še vedno velja pravilo, da višja izobrazba prinaša tudi boljšo službo.

Stop referendumu

Pred dnevi je bila v evropskem parlamentu predstavljena ena najpomembnejših strategij evropske komisije za prihodnost evropske konkurenčnosti, tako imenovano poročilo Maria Draghija. Poglavje o zelenem in energetskem prehodu opozarja na pasti zelo visokih stroškovnih cen elektrike iz novih jedrskih elektrarn s trendom naraščanja tudi v prihodnje. Navaja, da se je stroškovna cena elektrike iz jedrskih elektrarn v dobrem desetletju zvišala kar za 46 odstotkov, in sicer s 123 dolarjev za megavatno uro leta 2009 na 180 dolarjev leta 2023. Svetovna stroškovna cena elektrike iz sončnih elektrarn pa je danes povprečno 40 dolarjev in se bo zaradi eksponentnega razmaha in naglo padajoče cene sončne energije do leta 2030 znižala na manj kot 20 dolarjev. To je ogromna razlika v ceni. Dodatna razlika pa je tudi v mejnih stroških elektrike, torej v proizvodnji vsake dodatne enote iz že delujočih jedrskih elektrarn; ti presegajo 35 dolarjev, pri sončnih in vetrnih elektrarnah pa so zgolj od pet do deset dolarjev, zato tudi stroškovna cena elektrike iz sedanje amortizirane jedrske elektrarne v Krškem ni več konkurenčna.

Kakšna naj bo nova varuhinja?

Konec avgusta je predsednica republike Nataša Pirc Musar objavila poziv za zbiranje kandidatur za položaj varuha človekovih pravic, saj se sedanjemu varuhu Petru Svetini šestletni mandat izteče februarja prihodnje leto. Čeprav gre za funkcijo, namenjeno najširši obliki varovanja človekovih pravic pred posegi oblasti vanje, je izbira varuha navadno, čeprav neupravičeno, zelo obrobna novica. A odkar se je v mandatu sedanjega varuha zgodila epidemija in avtoritarni odziv vlade nanjo, je jasno, da ne bi smelo biti in tudi ni povsem vseeno, kdo to mesto zaseda. Da torej nikakor ni vseeno, kdo bo novi varuh ali varuhinja človekovih pravic.

Diskriminacija ne more biti rešitev

»Metelkova mesto je širom po Sloveniji in svetu znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor,« piše na spletni strani največjega in najstarejšega, pravzaprav edinega dolgoživega slovenskega skvota. Metelkova je nastala kot skvot in formalnopravno je še vedno skvot, čeprav njeni kritiki radi rečejo, da je z leti vse manj skvot in zmeraj bolj mainstreamovski žur plac. Zato je po svoje upravičeno pričakovanje, da bi, ker je skvot, lahko ponujala več družbene in socialne občutljivosti kot zgolj klasična območja zabave. Zato je upravičeno tudi pričakovanje, da bi se pri vratih skvoterskih klubov ločevanje po barvi polti dogajalo kvečjemu redkeje, kot se v prostorih zabave v Sloveniji dogaja sicer. A zadnje čase vse več posameznikov vse večkrat ostane pred vrati vse več klubov na Metelkovi zgolj zaradi barve polti.

NSi proti trans osebam

Pred štirinajstimi dnevi je Janez Cigler Kralj, poslanec Nove Slovenije, spisal poslansko pobudo, v kateri predlaga, da bi se operacije za »medicinsko potrditev spolne identitete« izvzele iz stroškov, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Navedel je, da ZZZS financira operacije za potrditev spola, »ne financira pa nujno potrebnega zdravljenja oziroma medicinskih pripomočkov za otroke, zaradi česar se njihovi starši pogosto najdejo v stiski in se zatekajo k zbiranju sredstev prek humanitarnih akcij«. V pobudi Cigler Kralj ni pojasnil, kako bi prenehanje financiranja operacij za potrditev spola omogočilo več financiranja za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.

Spet sin elite 

Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.

Usmrčen »gostilniški« medved Mitko

Prejšnji četrtek, 19. septembra, je bil usmrčen medved Mitko, ki je živel v jekleni kletki na turistični kmetiji Abram na Nanosu in je bil zaradi najslabših bivalnih razmer med vsemi medvedi, ki so žrtve sicer že 20 let z zakonom prepovedane prakse zadrževanja tako imenovanih gostilniških medvedov v ujetništvu, prvi na seznamu za odvzem in premestitev v zavetišče za medvede. Uradno je bil usmrčen, ker je bil star in mu je popuščalo srce, a okoliščine Mitkove smrti so bolj zlovešče, kot se zdi na prvi pogled.

TV komentar / V imenu tisočih zdravnikov

Saj smo vedeli. Čim je ministrstvo za zdravje napovedalo, da bo uvedlo čisto malo reda v zdravstvo, da bo čisto malo, ne pa tudi zares, razmejilo javno zdravstvo in zasebno, so se od povsod pojavili vedno isti zdravniki, ki so nam povedali, da zdaj pa bodo dali zdravniki odpovedi in da bo sledilo zapiranje oddelkov in celih bolnišnic. Veste, kaj je problem teh groženj? Da pač ne moremo, da jih ne bi vzeli resno. Pač mi navadni državljani to razumemo, kot da nam nekdo grozi s smrtjo. Če se bo kaj spremenilo, bomo ostali brez zdravnika, ko ga bomo potrebovali. To nam sporočajo. Res neugodno za nas, ki vemo le to, da nočemo ostati brez zdravnika. To je tako ultimativna grožnja, kot ko te kdo napade na ulici in ima v roki nož. Seveda mu daš in denarnico in telefon, jakno, čevlje, kar hoče. In točno tako se počutimo, ko nam z odhodi zagrozijo zdravniki. Nič ne moremo. Lahko jim samo kimamo, ker nas je strah. Strah za življenje.

Pritisk iz Celovca

Avstrija po diplomatski poti pritiska na Slovenijo, naj omili marca sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je država po dolgoletnem boju prebivalcev Anhovega zaostrila pravila delovanja za sosežigalnice odpadkov, tudi za anhovsko cementarno Salonit z novim imenom Alpacem Cement. Posebej se je angažiral koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kaj in od koga želi glavar, ki so mu, kot poudarja njegov tiskovni predstavnik, »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov posebej pri srcu«? Ti diplomatski pritiski sicer prihajajo v pomembnem času, saj je v pripravi nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3). Bodo marca uzakonjene zaostritve za sosežig v njem ostale?

Razmere na najemniškem trgu so vse slabše

Nevladni organizaciji Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je del organizacije Najemniški SOS, sta objavili poročilo Neznosna nedostopnost bivanja. Raziskali sta položaj na najemnem nepremičninskem trgu in primere diskriminacije na njem. Ker je največja ponudba stanovanj za najem v Ljubljani, so se raziskovalci osredotočili na to območje.

Nova pomoč za funkcionarje

»Funkcionar katerekoli veje oblasti ne sme biti v strahu, da bo samo zaradi svoje strokovne odločitve izpostavljen sodnemu postopku, sproženem s strani nekoga, ki mu ta odločitev ne ustreza – praviloma, ker poseže v njegov zasebni interes,« na državnem odvetništvu komentirajo predlog novega zakona o funkcionarjih. Z njim bi tudi funkcionarji, tako kot javni uslužbenci, dobili pravico do plačane pravne pomoči, ko bi zaradi opravljanja funkcije pristali v postopkih. A predlog predvideva tudi unikum: v odškodninskih tožbah zoper funkcionarje v državnih organih, to je zoper sodnike, tožilce, ministre, predsednico državnega zbora, bi zastopanje po avtomatizmu prevzelo državno odvetništvo.

Vlado Miheljak

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Trump 3.0

Saj smo vedeli, da bo tako. Da bo Slovenija skrajno ponižno in ponižano izvajala svoj mandat predsedujoče v Varnostnem svetu OZN. A vseeno je to težko spremljati. Hja, če bosta kakšen študent ali študentka čez 10, 15 let delala študijsko nalogo iz slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu OZN, jima iz govora Samuela Žbogarja v VS OZN ne bo jasno, kaj je bil vzrok eksplozij v osebnih komunikacijskih napravah v tretjih državah, ki so bile ciljane neselektivno tudi na civiliste in celo otroke. Žbogar sicer obsodi samo dejanje, a ga omenja abstraktno, kot da se naprave same aktivirajo, ne pa da jih sproži neka zlovešča roka zločinskega režima znanega imena in naslova. In iz govorov zunanje ministrice Fajon lahko sledijo napačni sklepi, da so judovski naseljenci s svojimi zavržnimi zločini na palestinskih območjih Zahodnega brega vzrok, ne pa posledica genocidne in osvajalske politike izraelskega režima. In tudi Robert Golob se je v New Yorku na dogodku organizacije Save the Children kot govorec kritično vprašal: »Kdaj je postalo normalno, da so otroci vojaške tarče? Kdaj je postalo normalno, da so šole in humanitarni delavci postali vojaške tarče?« A to je, vsaj po agencijskih poročilih, povedal abstraktno, kot da otroci, civilisti in humanitarni delavci skupaj s šolami in bolnicami samodejno letijo v nebo. Storilca ni identificiral. Beseda Izrael naštetim ne gre in ne gre iz ust.

Nasprotniki splava so se prvič zbrali tudi v Kopru 

V nedeljo sta v Kopru potekala dva shoda. Tisti, katerega udeleženci nasprotujejo pravici do splava, in protishod, ki je to ustavno pravico podpiral. Oba sta potekala mirno, njuni organizatorji pa se bodo v tednu dni videli še dvakrat, prvič jutri v Mariboru, drugič prihodnjo soboto v Ljubljani.

Aplikacije za zmenke so gonilo naraščajoče družbene neenakosti 

Spletne aplikacije so prinesle revolucijo v svet zmenkarij. V preteklosti so se ljudje spoznavali pretežno znotraj svojega socialnega kroga, na delovnem mestu ali v lokalnih skupnostih. Spletne aplikacije naj bi te ovire odstranile – zaradi njih je bilo mogoče spoznati tudi ljudi, ki jih prej ne bi srečali nikoli v življenju, bazen potencialnih partnerjev se je navidezno zelo razširil. Logični zaključek bi bil, da se je s tem povečala tudi mobilnost med družbenimi razredi. Vendar naj bi se, kot ugotavlja skupina raziskovalcev ameriške centralne banke in Haverfordskega kolidža v Pensilvaniji, zgodilo nasprotno: naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za zmenke naj bi bila ena od gonilnih sil družbene neenakosti.

Seznam prepovedanih knjig

Ta teden v Združenih državah Amerike poteka Teden prepovedanih knjig (Banned Book Week). Že od leta 1982 praviloma poteka zadnji teden septembra in opozarja na škodljive posledice cenzure knjig, slavi svobodo branja in usmerja pozornost k prepovedanim in cenzuriranim knjigam.

»Čas je, da se odločevalci prebudijo«

Začelo se je novo šolsko leto in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) še vedno domuje v Križankah, pa četudi jo že kar nekaj let želijo izseliti, a ne vedo prav dobro, kam. Je že res, da bi glede na nove učne programe potrebovala več delovnih prostorov in učilnic, kot jih ponuja tisti del Križank, ki SŠOF pripada že od ustanovitve. Vendar je za šolo, kakor je povedala ravnateljica Apolonija Simon, izrednega pomena, da ostane v Križankah in pridobi ustrezne dodatne prostore le na eni dodatni lokaciji. Bi bila to za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in za Mestno občino Ljubljana (MOL) res tako nemogoča naloga?

Obljube mladim so še vedno le obljube

Statistika evropskih volitev dokazuje, da želijo mladi dejavneje sodelovati pri političnih odločitvah. Kot je razvidno iz statistike državne volilne komisije, se je leta 2019, ko so v Sloveniji potekale volitve za evropski parlament, teh udeležilo 17,6 odstotka upravičencev, starih od 18 do 30 let. Letos se je število udeležencev opazno povečalo na 35,3 odstotka (pri skupno višji volilni udeležbi kot pred petimi leti). Dokaz, da se mladi bolj zanimajo za politiko, so različni aktivisti, prisotni na družabnih omrežjih, protesti, ki jih pripravljajo mladi, in seveda najmlajša evropska poslanka v zgodovini Slovenije Zala Tomašič (SDS).

N'toko

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Evropska izjemnost

Kaj naj si mislimo ob grozečih napovedih nekdanjega italijanskega premiera Maria Draghija – človeka, ki vsekakor ni znan po udarnih političnih citatih –, da je »Evropa v nevarnosti, da izgubi svobodo«. Letošnje poročilo o konkurenčnosti EU, ki ga je Draghi predstavil evropskim poslancem, je bilo polno tovrstnih svaril pred pogubo. »Gre za to, da bo Evropa sčasoma postala manj uspešna, manj enakopravna, manj varna in da bomo zaradi tega manj svobodni pri izbiri svoje prihodnosti.« Kolegi v parlamentarnih klopeh so kimali in ga hiteli dopolnjevati: »Ne moremo konkurirati Kitajski in ZDA!«, »Ni prihodnosti za Evropo, če takoj ne spremenimo smeri!« Napovedi o »koncu Evrope« smo navajeni poslušati od desnih populistov in zgodnjih modernističnih pesnikov, ne pa od glasnikov Evropske centralne banke.

Janko Lorenci

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Statusquojevci in avtokrati

Z Marto Kos, verjetno komisarko za širitev EU, deloma pristojno tudi za Ukrajino, je Slovenija posredno dobila za gram vpliva na razpletanje ukrajinske krize. Ta je velikanski, a v glavnem nepriznan problem celotne Unije. Tudi zato ostaja nerešen.

Kam z ruskimi umetniki?

Nastop ruske primabalerine Svetlane Zaharove na letošnjem Festivalu Ljubljana je sprožal polemike in proteste že ob sami napovedi dogodka. Mednarodno priznana balerina, ki je od leta 2003 članica baletnega ansambla znamenitega Bolšoj teatra, je na festivalu nastopila že leta 2019, letos junija pa so ob protestu ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji in ukrajinskega zunanjega ministrstva njen nastop odpovedali. Predstava, v kateri povezuje balet in modo, je bila letos odpovedana tudi v južnokorejski prestolnici Seul. A pri Festivalu Ljubljana so le nekaj dni za tem njen nastop ponovno napovedali, le v drugačni obliki, tokrat naj bi primabalerina nastopila na Gala večeru svetovnih baletnih zvezd, njej ob boku naj bi nastopili še Artemij Beljakov, Kristina Kretova, Igor Cvirko, Ljudmila Konovalova, Vsevolod Majevski, Nicoletta Manni, Timofej Andrijašenko, Tatjana Melnjik in Motomi Kijota.

dr. Bogomir Kovač

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Evropska prihodnost

Izhodiščna predstavitev nove evropske komisije (EK) za obdobje 2024–2029 razkriva tri spoznanja za naš politični prostor. Najprej ponuja dokaz politične premetenosti dosedanje in nove predsednice Ursule von der Leyen. Instrumentalizacijo ženskih kvot je vešče izkoristila za svoje politično trgovanje. Nova, konservativnejša EK bolj ustreza njenim interesom kot evropskim, ekonomsko je šibkejša in politično bolj militantna od dosedanje. Na drugi stani »evropska vlada« brez prave konfederalne politične države in učinkovitega usklajevanja ekonomskih politik ne more zagotoviti želenega razvojnega preboja, kar zadeva globalno konkurenčnost in geostrateško varnost. In nazadnje je Slovenija v političnem pokru zamenjave predlaganega komisarja s kandidatko otežila prvo imenovanje EK. Očitno nismo doumeli evropske politične dramaturgije glede spolnega uravnoteženja, čudežnih kompetenc in trgovanja z resorji. Širitveno področje se zdi v Ljubljani bruseljski Olimp, dejansko pa smo dobili težak in sila tvegan resor. Širitveni proces v resnici poglablja politično in razvojno divergenco EU. Zato je prej težava kot sistemska rešitev, z nami vred.

»Glasba pomaga graditi skupnost«

Glasba je bila švedskemu glasbeniku Olofu Dreijerju (1981), ki te dni prihaja na ljubljanski Festival Indigo, tako rekoč položena v zibelko. Oče je igral več inštrumentov, on igra saksofon, zato sta skupaj pogosto nastopala na zabavah. Bil je član različnih srednješolskih bendov, igral je soul, postrock in celo ska, za prijatelje je ustvarjal beate in snemal avtorske skladbe samo s preprosto klaviaturo in prenosnim kasetofonom. Leta 1999 sta s sestro Karin Dreijer, po mnenju kritikov »najmarkantnejšim skandinavskim glasom po Björk«, oblikovala glasbeni duo The Knife. V brunarici na otoku Tjörn na zahodu Švedske sta položila temeljni kamen za debitantski album The Knife (2001), ki je bil bolj ko ne poskus iskanja lastnega izraza, z naslednjim albumom Deep Cuts (in nalezljivimi hiti, kot sta Heartbeats in Pass This On) pa sta dve leti kasneje že neizbrisno zaznamovala svetovno popularno glasbo.

Žar na Olimpu, Olimp na žaru

Kaos je preprosto najboljše, kar je bilo kdaj ustvarjeno na filmu ali televiziji na temo grške mitologije. »Spoilerja« ne bi bilo smiselno prebrati, saj v seriji najbolj uživajo tisti, ki o grški mitologiji vedo nekaj ali nekaj več, in za njih je najpomembneje, kako je mit spreobrnjen, postavljen na glavo, ironičen in sarkastičen. Zaradi spoštovanja do tega, sicer majhnega dela občinstva »spoiler« enostavno ne more biti pošten. Serija je bila na platformi za predvajanje televizijskih vsebin Netflix prikazana naenkrat – vseh osem epizod prve sezone skupaj, tako da gledalca takoj popolnoma prevzame in obnori, tako časovno kot psihično. Je zlobna, brutalna, predrzna in neskončno zabavna vizija izbranih in sprevrženih starodavnih mitov, ki se nanašajo predvsem na Zevsa, Hero, Pozejdona, Dioniza, Prometeja, Hada, Perzefono, Meduzo, Orfeja in Evridiko, Minosa in Ariadno, Erinije in Mojre – preostali člani družine z Olimpa in drugi junaki in junakinje mitov so (za zdaj) izpuščeni, zato pa so tu begunci iz porušene Troje, kot sta Andromaha in Kasandra. Skoraj neznani mit o Kajnisu/Kajnidi je tu obujen, sicer v manj zahtevni obliki, a je ključen za popolnoma nepredvidljiv zaplet: gre namreč za spremembo spola.